Svetovna meteorološka organizacija opozarja: El Niño!
V tropskem Tihem oceanu se razvijajo razmere, ki lahko v prihodnjih mesecih vplivajo na vreme po svetu – od vročinskih valov in suš do močnih padavin in poplav.
El Niño pomeni, da se velik del površja Tihega oceana segreje bolj kot običajno, to pa poruši običajne vremenske vzorce. Posledice se nato ne ustavijo pri Pacifiku, ampak se lahko razlijejo po svetu.
Po podatkih WMO obstaja 80-odstotna verjetnost, da se bo El Niño razvil v obdobju od junija do avgusta 2026. Možnost, da se bo nadaljeval vsaj do novembra, je blizu oziroma nad 90 odstotki. Ameriški center NOAA je že maja ocenil, da obstaja 82-odstotna verjetnost razvoja El Niña v obdobju maj–julij 2026 in 96-odstotna verjetnost, da bo trajal skozi zimo severne poloble 2026–2027.
Kaj to pomeni v praksi? Večja je možnost za nadpovprečne temperature, močnejše vremenske ekstreme in večje obremenitve za kmetijstvo, vodo, zdravje in energetiko. El Niño sam po sebi ni “konec sveta”, je pa močan naravni pojav, ki v ogretem svetu deluje kot dodaten pospeševalnik težav.
Generalni sekretar OZN António Guterres je ob opozorilu poudaril, da El Niño prihaja v svet, ki je že ogret. Njegovo sporočilo je bilo jasno: pojav lahko “doda gorivo ognju” globalnega segrevanja, zato morajo države okrepiti priprave, zgodnja opozorila in zaščito najbolj ranljivih.
Tudi generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je opozorila, da se morajo vlade, humanitarne organizacije in ključni sektorji pripraviti na možnost močnega El Niña. Tak dogodek lahko zaostri sušo, poveča tveganje za močne padavine in dvigne možnost vročinskih valov, tako na kopnem kot v oceanih.
Pomembno je razumeti še nekaj: El Niño ne pomeni, da bo povsod enako. Nekatera območja sveta lahko dobijo več dežja, druga manj. WMO navaja, da je El Niño pogosto povezan z več padavinami v delih Južne Amerike, južnih Združenih držav, Afriškega roga in osrednje Azije, medtem ko lahko bolj suhe razmere prizadenejo Srednjo Ameriko, Karibe, Avstralijo, Indonezijo in dele južne Azije.
Za Evropo in Slovenijo vpliv ni vedno neposreden in preprost. A globalno segrevanje, toplejši oceani in spremenjeni vremenski vzorci lahko vseeno vplivajo na širšo vremensko sliko, cene hrane, energetske pritiske in ekstremne dogodke, ki se poznajo tudi daleč od Tihega oceana.
WMO dodatno opozarja, da so za obdobje junij–avgust napovedane nadpovprečne temperature skoraj povsod po svetu. To je signal, da poletje 2026 ne bo samo “še eno vroče poletje”, ampak obdobje, v katerem bodo države morale resno spremljati vročinski stres, sušo, nalive in posledice za ljudi.
Zadnji El Niño v letih 2023–2024 je bil eden najmočnejših v zgodovini meritev in je prispeval k rekordnim globalnim temperaturam leta 2024. Zato današnje opozorilo ni namenjeno paniki, ampak pripravi.
Bistvo za navadnega človeka je preprosto: El Niño je vremenski ojačevalec. Ne ustvari vsake težave sam, lahko pa naredi vročino hujšo, sušo daljšo, nalive močnejše in posledice dražje.
Zato je sporočilo WMO jasno: čas za pripravo ni takrat, ko je škoda že narejena. Čas za pripravo je zdaj.