Ljubljana – Štiri leta po vložitvi tožbe se jutri na Okrajnem sodišču v Ljubljani nadaljuje sojenje v odškodninski tožbi novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine zoper pesnico Svetlano Makarovič. Možina od pesnice terja 2000 evrov odškodnine, javno opravičilo in objavo sodbe zaradi žaljivih izjav, ki jih je izrekla v »pesmi« Utrip laži na enem od shodov proti takratni Janševi vladi decembra 2021.
V besedilu, ki ga je Makarovičeva javno recitirala, je Možino označila za svinjo, lažnivca, izdajalca in hlapca vlade. Novinar trdi, da je šlo za hujši napad na njegovo čast in dobro ime, pesnica pa se brani, da gre zgolj za politično satiro.
Tožba je bila vložena že leta 2022. Sprva sta jo vložila Možina in RTV Slovenija, a se je nacionalka kasneje umaknila. Od takrat je bilo na sodišču več obravnav, a do pravnomočne odločitve še ni prišlo. Samo v zadnjem letu so bili naroki večkrat prestavljeni, nazadnje iz marca na 21. april 2026.
Pristranskost pri tehtanju med pravicami?
Primer je ponovno sprožil razpravo o tem, ali slovensko sodstvo pri presoji žaljivega govora uporablja enake vatle. Na desnem političnem polu se pogosto sliši, da so primeri, v katerih so tožniki z leve strani, obravnavani strožje kot obratno.
Nekdanji vrhovni in ustavni sodnik dr. Jan Zobec v tem vidi določen vzorec: »Vzorec sodne prakse kaže, da je sodstvo bolj naklonjeno ljudem iz tranzicijske levice.« Po njegovih besedah sodišče vedno tehta med svobodo izražanja in varstvom časti ter dobrega imena, a končni izid pogosto temelji na »prosti presoji posameznih sodnikov, kjer lahko pride do odstopanj«.
Drugače meni nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Po njegovem mnenju ne gre za posploševanje: »Tisti, ki trdi, da ne gre za enake vatle, bi moral na konkretnih podobnih primerih pokazati, da je šlo za različne odločitve.« Hkrati pa poudarja, da je takšna pesnitev »povsem neprimerna ne glede na to, na koga je naslovljena« ter da bo sodnica morala presojati predvsem prizadetost oškodovanca in vse okoliščine primera.
Možina opozarja na nevarnost
Sam Možina je v dosedanjem postopku večkrat poudaril, da bi morebitna sodna toleranca do takšnega javnega izpada pomenila, da je »dovoljeno vse«. Po njegovem prepričanju je od verbalnega sovraštva do fizičnega nasilja le korak. Makarovičeva, ki velja za ikono določenih levičarskih krogov, pa vztraja, da gre za zaščiteno obliko umetniškega izražanja.
Jutrišnja obravnava bo tako znova postavila na preizkušnjo, kako daleč sega meja med svobodo izražanja in nedopustnim žaljenjem v slovenski javni debati. Bo po štirih letih končno znan razplet – ali pa se bo postopek še naprej vlekel?