Grčija je ta teden postala ena zadnjih evropskih držav, ki se odločno obrača proti neomejenemu dostopu otrok do družbenih omrežij. Premier Kyriakos Mitsotakis je 8. aprila 2026 napovedal, da bo Grčija od 1. januarja 2027 prepovedala uporabo družbenih omrežij (Instagram, TikTok, Facebook, Snapchat ipd.) za otroke, mlajše od 15 let. Ukrepi bodo vključevali obvezno starostno preverjanje, globe za platforme pa lahko dosežejo do 6 % globalnega prometa po pravilih EU Digital Services Act (DSA).
Sledijo tako Španija, ki je februarja napovedala prepoved za mlajše od 16 let, kot tudi Portugalska, kjer parlament že obravnava zakon, ki zahteva izrecno soglasje staršev za otroke med 13. in 16. letom. Avstralija pa je decembra 2025 kot prva država na svetu uvedla prepoved za mlajše od 16 let – do sredine januarja 2026 so platforme že blokirale ali omejile 4,7 milijona računov mladoletnikov.
Evropske vlade vse pogosteje opozarjajo, da so družbena omrežja namenoma zasnovana tako, da povzročajo odvisnost, mlade pa izpostavljajo spletnemu nasilju, neprimernim vsebinam, dezinformacijam in resnim težavam z duševnim zdravjem, kot so anksioznost in motnje spanja.
Tudi v Sloveniji se že pripravlja podobna zakonodaja. Februarja 2026 je podpredsednik vlade Matej Arčon potrdil, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravlja osnutek zakona o prepovedi dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pri pripravi sodelujejo strokovnjaki s področja izobraževanja in digitalnih tehnologij, cilj pa je zaščita otrok in mladostnikov pred negativnimi vplivi platform.
Ali podpirate uvedbo prepovedi družbenih medijev za mlajše od 15 (ali 16) let tudi v Sloveniji?
Vprašanje postaja vse bolj aktualno: ali gre za nujen zaščitni ukrep staršev in družbe ali za preveč radikalen poseg, ki ga bodo otroci zlahka obšli? Mnenja strokovnjakov, staršev in politikov so deljena, a trend v Evropi in svetu je jasen – vlade vse bolj prevzemajo odgovornost, ki so jo doslej prepuščale tehnološkim gigantom.