Washington/London – V intervjuju za britanski Telegraph je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da resno razmišlja o tem, da bi Združene države Amerike umaknil iz zveze Nato, potem ko se je zavezništvo zavrnilo pridružiti njegovi vojni proti Iranu. Povod naj bi bila zadržanost Evrope v konfliktu okoli Hormuške ožine. Potem ko je več partneric Nata zavrnilo pošiljanje vojnih ladij za varovanje te pomembne trgovske poti, v Beli hiši narašča nezadovoljstvo.
Na vprašanje, ali bi po koncu konflikta znova razmislil o ameriškem članstvu v zavezništvu, je Trump za Telegraph odgovoril: »O, ja, rekel bi, da to ni več vprašanje razprave.« Ob tem je dodal: »Nato me nikoli ni prepričal. Vedno sem vedel, da je papirnati tiger – in Putin to mimogrede tudi ve.«
Hormuška ožina je že več tednov dejansko blokirana. Skozi to morsko ožino običajno poteka okoli 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto. Posledice so višje cene energentov in vse večji strah pred globalno recesijo. Za Trumpa je jasno, kdo nosi del krivde. Po njegovem mnenju so zavezniki odpovedali v odločilnem trenutku.
»Da jih ni bilo tam, ni bila le odsotnost – to je bilo dejansko težko verjeti,« je dejal. Ob tem je spomnil na pretekle posege: »Mi smo bili vedno samoumevno tam, tudi za Ukrajino. Ukrajina ni bila naš problem. To je bil preizkus in mi smo bili tam za njih – in vedno bi bili tam za njih. Oni pa niso bili tam za nas.«
Tudi Rubio postavlja članstvo v Natu pod vprašaj
Pred tem je tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio postavil pod vprašaj, ali bodo ZDA v prihodnje ostale zveste zavezništvu. »Na žalost ni nobenega dvoma, da bomo morali po koncu tega konflikta ta odnos znova oceniti,« je Rubio povedal v torek v intervjuju za ameriško televizijo Fox News. Po njegovih besedah bo treba pogledati »vrednost Nata«. Ta korist je bila po njegovem predvsem v tem, da imajo ZDA v Evropi vojaške baze. Od tam lahko ameriška vojska »uveljavlja moč v različnih delih sveta«. Če pa teh baz ne bo mogla več uporabljati, potem je »Nato enosmerna ulica«, je dejal Rubio.
Trump je za Telegraph povedal, da je »vesel«, da je Rubio dal takšne izjave. Zahteva ameriškega predsednika, da Nato podpre njegovo vojno proti Iranu, je znova odprla vprašanja o 5. členu – obrambni klavzuli, po kateri se napad na eno članico šteje za napad na vse. Ta določba je bila doslej uporabljena le enkrat, po terorističnih napadih 11. septembra na ZDA. Klavzula pa velja le v primeru, če je napadena članica Nata, zato ne bi veljala za vojno v Iranu, ki se je začela s skupnimi ameriško-izraelskimi zračnimi napadi 28. februarja.