Slovenski javni prostor je v zadnjih dneh znova razburkan zaradi navedb, ki segajo daleč onkraj običajne predvolilne retorike. Inštitut 8. marec je opozoril, da naj bi bili operativci izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube tik pred volitvami prisotni v Sloveniji, ob tem pa izpostavil tudi povezave z vrhom stranke SDS in Janezom Janšo.
Po navedbah inštituta gre za zadevo, ki ni le politična, ampak tudi vrednotna: dotika se demokratičnega procesa, zaupanja ljudi in vprašanja, koliko prostora ima v Sloveniji delovanje zunanjih zasebnih struktur.
Direktorica inštituta Nika Kovač je poudarila, da na volitvah odločamo, kakšno družbo želimo. Ob tem je spomnila, da se pri njih odzivajo na sume korupcije ne glede na politični pol:
»Nikoli nismo imeli problemov, da naslavljamo problematičnost nekaterih ministrov leve sredine. Še vedno mislimo, da je treba vsak sum korupcije preučevati kot tudi, da je čas, da se nekateri župani zamenjajo.«
Nato je izpostavila, da je bil po njihovih besedah Black Cube v Sloveniji dokazano prisoten, da je Janez Janša priznal srečanja z njihovimi predstavniki in da to razumejo kot izjemno resen poseg v slovensko suverenost.
Kaj naj bi se zgodilo v zadnjih 24 urah pred volitvami?
V Inštitutu 8. marec verjamejo, da je cilj takšnih operacij v ključnem delu kampanje ustvariti pritisk, zmedo in predvsem paniko – ravno takrat, ko se druga stran zaradi pravil, volilnega molka in časa ne more več normalno odzvati.
Kovač opozarja, da naj bi šlo za ponavljajoč vzorec: tik pred volitvami se pojavijo “razkritja” ali posnetki, nato pa se to po njenem opisu koordinirano razširi po omrežjih, ki so že vnaprej pripravljena.
»Oni gredo vedno do konca in njihov cilj je, da v 24 urah pred volitvami zaženejo paniko,«
V ospredje tako postavlja poziv k treznosti: ne nasedati impulzu, temveč preverjati informacije in ostati miren.
Boris Vezjak: opozorilo o “psihopropagandi”
V razpravo se je vključil tudi filozof in profesor dr. Boris Vezjak, ki je dogajanje umestil v širši kontekst političnega komuniciranja in kampanj:
Poudaril je, da po njegovem mnenju to ni osamljen primer, temveč del daljšega vzorca in da SDS že vsaj od leta 2008 uporablja “psihopropagandna sredstva” – pri čemer je kot primer omenil brezplačnike iz leta 2008.
Po njegovem je logika podobna tudi danes: ustvariti eno močno sporočilo in ga potisniti v ospredje javne razprave. Kot primer je navedel trditev:
»vlada kriminalna združba«
Poziv k zrelosti in odgovorni pozornosti
Kovač je ljudi pozvala, naj bodo v zadnjih dneh kampanje še posebej pozorni na nenadne “bombe”, posnetke in objave, ki se pojavijo brez konteksta in z jasnim ciljem – hitro zanetiti čustva.
»Odgovornost nas vseh je, da to opazujemo in da vemo, da se bo to zgodilo,«
Hkrati pa se v ozadju odpira širše vprašanje: koliko nadzora ima družba nad delovanjem zasebnih vplivnih akterjev in kako zagotoviti, da ostanejo demokratični procesi zaščiteni, jasni in pošteni.
Pomembno je tudi poudariti, da so v delu javnih navedb izpostavili, da ne razpolagajo z neposredno dokumentacijo ali konkretnimi dokazi, a da razkritja po njihovem mnenju vseeno zahtevajo resen razmislek o preglednosti in etičnih mejah v politiki.
V času napetih razprav je morda najmočnejše sporočilo prav to: več miru, več preverjanja, več zrelosti – in več spoštovanja do demokracije, ki jo soustvarjamo vsi.