Pomlad je čas, ko mnogi obrezujemo drevesa, čistimo žive meje in urejajo okolico. In potem pogosto sledi “klasika”: kup vejevja na koncu vrta in vžigalnik v roki. A pozor – kurjenje zelenega vrtnega odreza v strnjenih naseljih je strogo prepovedano in vas lahko udari po denarnici z globo, ki se povzpne vse do 4500 evrov.
Zakaj je to sploh problem? NJIZ:
Dim, ki nastane pri kurjenju mokrega vejevja, listja in druge biomase, pogosto ne izgori popolnoma. To pomeni več škodljivih delcev v zraku, slabšo kakovost zraka in več tveganj za zdravje – posebej za otroke, starejše in ljudi z dihalnimi težavami.
Na to opozarjata Nacionalni inštitut za javno zdravje in ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Vrtni odrez v naselju = komunalni biološki odpadek
Zakonodaja jasno ločuje med:
-
komunalnimi biološkimi odpadki (sem spada tudi zeleni vrtni odrez)
-
in kmetijskimi ostanki na kmetijskih zemljiščih
V naseljih je kurjenje vrtnega odreza razumljeno kot sežig odpadkov na prostem, kar je prepovedano.
Kdaj je kurjenje sploh lahko dovoljeno?
Izjema obstaja, vendar je ozka. Na kmetijskih zemljiščih je kurjenje dovoljeno le pod določenimi pogoji – in bistveno je, da material ni obravnavan kot odpadek, ampak se v kmetovanju tudi uporabi.
Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo:
“Ključno za to, da rastlinski ostanek iz kmetovanja ne konča kot odpadek, namreč je, da se ga v nadaljevanju pri kmetovanju tudi uporabi,” so odgovorili za Svet24.
Andreja Marguč Kavc iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa poudarja, da kurjenje samo zato, da se nečesa znebimo, ni sprejemljivo:
“V tem primeru jih štejemo za kmetijske odpadke, kurjenje odpadkov na prostem pa je prepovedano,” je povedala za Svet24.
In še ena pomembna meja: sežiganje žetvenih ostankov je absolutno prepovedano, ker lahko povzroči odmrtje mikroflore in izgubo hranil v tleh.
✅ Torej: kurjenje je izjema samo takrat, ko se pepel uporabi za gnojenje zemljišč.
Prvomajski kresi: dovoljeni, a ne povsod
Tu se pojavi zanimiv “paradoks”. Prvomajski kresi so tradicionalni, a v zrak spuščajo podobne škodljive snovi kot kurjenje vejevja. Kljub temu jih uredba dopušča, če so izpolnjeni strogi varnostni pogoji in če država ne razglasi velike požarne ogroženosti.
A tudi tu velja pomembna omejitev: kresovi so dopustni zgolj na kmetijskih zemljiščih.
Kazni: številke, ki bolijo
Kurjenje odpadkov na prostem ureja uredba o odpadkih, ki to obravnava kot težji prekršek.
Inšpektorat za okolje in energijo lahko izreče:
-
za fizične osebe: od 500 do 4500 evrov
-
za pravne osebe: od 10.000 do 30.000 evrov
Poleg tega nadzor izvajajo tudi medobčinski in občinski inšpektorati na podlagi lokalnih odlokov. Tam se kazni razlikujejo, pogosto pa znašajo:
-
za posameznike: najpogosteje med 200 in 400 evrov
-
za podjetja in s.p.: lahko presežejo 1200 evrov
Kaj namesto kurjenja?
-
odpeljite odrez v zbirni center
-
uporabite rjavi zabojnik za bioodpadke (kjer je omogočeno)
-
naredite kompost
-
vejevje zmeljite v sekance in uporabite za zastirko