V zadnjih dneh so na spletu in družbenih omrežjih zaokrožili izračuni, ki kažejo, da lahko brezposelne družine brez premoženja – med njimi tudi številne romske družine – prejmejo več tisoč evrov mesečne državne pomoči.
Ti podatki so sprožili val ogorčenja in razpravo o pravičnosti socialnega sistema.
Po izračunu Ljudske iniciative Šentjernej družina z enim otrokom prejme približno 1.067 evrov osnovne pomoči in 123 evrov otroškega dodatka, skupaj torej okoli 1.200 evrov mesečno.
Za družino s petimi otroki znesek naraste na približno 3.500 evrov, medtem ko družina z desetimi otroki lahko prejme kar 6.873 evrov mesečnih transferjev.
V teh zneskih so zajeti otroški dodatki, denarna socialna pomoč, subvencija najemnine, brezplačen vrtec, učbeniki, prehrana in druge ugodnosti.
Gre za teoretične izračune, ki predpostavljajo, da družina nima nobenih prihodkov in izpolnjuje vse pogoje za pomoč.
Opozorila županov: “Sistem spodbuja pasivnost”
Župani enajstih občin z večjimi romskimi skupnostmi – med njimi Novo mesto, Trebnje, Šentjernej, Škocjan, Brežice, Krško, Kočevje, Semič, Črnomelj, Metlika in Ribnica – so že leta 2023 v državni zbor poslali predlog sprememb petih zakonov, povezanih s socialnimi prejemki, trgom dela in varstvom reda.
Njihov cilj je bil večja aktivacija prejemnikov pomoči in omejitev socialnih transferjev za ponavljajoče prekrškarje.
Toda vlada predlogov ni podprla – bili so štirikrat zavrnjeni.
Po smrti Aleša Šutarja je sicer napovedala t. i. “Šutarjev zakon”, ki naj bi prinesel strožje ukrepe na področju socialne politike in varnosti, vendar župani dvomijo, da bo prinesel dejanske spremembe.
»Kako to, da nekateri prejemniki visokih socialnih pomoči živijo v revščini, njihovi otroci pa hodijo raztrgani in bosi, medtem ko imajo drugi drage avtomobile in razkošne hiše?«
se sprašuje Domen Matjaž iz Ljudske iniciative Šentjernej.
Med pomočjo in zlorabo sistema
V Ljudski iniciativi opozarjajo, da socialni sistem pogosto ne doseže svojega namena, saj naj bi denar končal v rokah posameznikov, ki izkoriščajo šibkejše.
»Romi pogosto porabijo socialne prejemke še pred koncem meseca in si potem izposojajo denar pri bogatejših rojakih, ki jih z oderuškimi obrestmi držijo v revščini,«
je povedal član iniciative Matjaž Strojin, ki zagovarja “švedski model”, po katerem se dodatki po tretjem otroku povečujejo le minimalno.
Portal E-Maribor, ki je o temi poročal med prvimi, izpostavlja tudi vprašanje odgovornosti ministra Luke Mesca, ki po njihovem mnenju ni učinkovito ukrepal glede dolgoletne romske problematike.
Kupujejo hiše z gotovino
Dodatno razburjenje so povzročila poročila Slovenskih novic, da nekateri Romi na Dolenjskem in v Posavju kupujejo hiše tudi po 180.000 evrov, pogosto z gotovino.
Občine, kot sta Krško in Škocjan, ponujajo subvencije do 25.000 evrov za nakup stanovanj zunaj romskih naselij, kar naj bi spodbujalo integracijo.
A v Šentjerneju opozarjajo, da takšne pomoči “ne rešujejo problema, ampak ga le prelagajo drugam”.
»Nakupi hiš v vaseh povzročajo napetosti, ker novi prebivalci ne spoštujejo pravil skupnosti, v katero pridejo,«
opozarjajo v občini.
“Delavni Rom je dobrodošel, toda sistem je napačen”
Župan Šentjerneja Jože Simončič poudarja, da lokalne skupnosti niso proti Romom, temveč proti neupravičenim socialnim praksam, ki “spodbujajo brezdelje in kriminal”.
»Delavni Rom, pošten, je zmeraj dobrodošel pri nas. Ampak to, kar se dogaja, presega vse meje.
Nekateri Romi živijo razkošno, vozijo drage avtomobile, drugi pa životarijo brez obutve.
To kaže, da država ne nadzira toka denarja,«
pravi Simončič.
Med solidarnostjo in odgovornostjo
Socialna politika mora po mnenju večine sogovornikov zagotoviti pomoč tistim, ki jo res potrebujejo, a hkrati spodbujati delo in izobraževanje.
Vlada poudarja, da so že v teku integracijski programi za Rome (NPUR 2021–2030), ki vključujejo izobraževanje in podporo pri zaposlovanju.
A mnogi menijo, da so ti ukrepi prepočasni in premalo konkretni.
»Če hočemo pravičnost, moramo zagotoviti enaka pravila za vse – pomoč, a tudi odgovornost,«
zaključuje Simončič.