Profil, ki razgalja skrito resničnost
Instagram profil DovoljJE (@vsismolahkoaco), ustvarjen po tragični smrti Aleša Šutarja (Aca) v Novem mestu 25. oktobra 2025, je v manj kot tednu dni presegel 30.000 sledilcev. Po navedbah portalov e-Maribor.si, Nadlani.si in Domovina.je je postal prostor, kjer mladi, starši in očividci anonimno delijo izkušnje nasilja, ustrahovanja in groženj, ki jih po njihovih besedah izvajajo posamezniki iz romskih skupnosti.
Profil deluje kot ventil za izražanje stisk, hkrati pa razkriva sistemske pomanjkljivosti, ki so v slovenski družbi prisotne že vrsto let: pomanjkanje zaščite otrok, počasne postopke in strah pred ukrepanjem zaradi obtožb diskriminacije.
Še pomnite draga @vladaRS pic.twitter.com/U4rUJFEuEu
— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) October 28, 2025
Grožnje s posilstvom in spolno nadlegovanje
Na e-Maribor.si je bila objavljena izpoved mladoletnice iz Novega mesta, ki opisuje, kako jo je skupina romskih sošolcev zasledovala, nadlegovala in ji grozila s posilstvom.
“Spraševali so me, kakšne barve imam spodnje perilo in me vlekli za roko. Učitelji niso storili nič, rekli so, da so drugače vzgojeni,” piše.
Podobne zgodbe prihajajo tudi iz drugih šol v jugovzhodni Sloveniji, kjer učitelji opozarjajo, da poskusi spolnega nadlegovanja in fizičnega ustrahovanja postajajo pogosti, a so odzivi institucij minimalni.
16. oktobra, so Novomeščani opozarjali, ob obstruiranju vladnih strank, prazno dvorano DZ RS, nad razmerami v Novem mestu, 10 dni kasneje pa je tu prva smrtna žrtev! pic.twitter.com/sg1W33kY5L
— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) October 27, 2025
Samomor zaradi dolgotrajnega ustrahovanja
Po navedbah portala e-Maribor.si je uporabnik profila zapisal, da je njegov prijatelj, dijak Šolskega centra Novo mesto, po mesecih psihičnega in fizičnega nasilja naredil samomor.
“Na pogreb so prišli tudi tisti, ki so ga pretepali. Policija ni ukrepala – glavni storilec je dobil le 120 evrov globe.”
Gre za eno od najbolj deljenih zgodb, ki jo uporabniki navajajo kot primer neodzivnosti policije in šolskih oblasti.
Otroci v strahu – tudi v šoli
Na portalu Nadlani.si so starši opisali primere, ko se njihovi otroci boje hoditi na stranišče ali na pot domov, ker jih napadajo vrstniki.
Ena mati iz Šentjerneja pravi, da je njenega sina v šolskem stranišču pretepla skupina starejših učencev, medtem ko učitelji niso ukrepali.
“Od takrat ga vsak dan spremljam do učilnice. Ne zaupam več nikomur.”
Po poročanju Slovenskih novic se podobni primeri dogajajo tudi v Brežicah in Krškem, kjer so zabeležili več fizičnih napadov na mladoletnike.
Napadi na ulicah in v javnosti
Izpoved srednješolke, objavljena na e-Maribor.si, opisuje dogodek, ko so jo trije mladoletni fantje obkolili na ulici in zahtevali denar, eden pa je potegnil nož. Dekle se je branilo s solzivcem, a je pozneje dobil ukor za “neprimerno obnašanje” in “diskriminacijo”.
Po navedbah Domovine.je se nasilje širi tudi na javne prostore, avtobuse in trgovske centre, kjer so zabeleženi številni incidenti, vendar redko kazensko obravnavani.
Psihološko in fizično ustrahovanje
Veliko izpovedi opisuje stalno prisotnost strahu: pljuvanje, spotikanje, verbalne žalitve in poniževanje v javnosti.
Ena učiteljica iz okolice Novega mesta za Žurnal24.si navaja, da je bila zaradi groženj učencev prisiljena predčasno v pokoj, ker ni več čutila varnosti v razredu.
Strokovnjaki opozarjajo, da takšne izkušnje vplivajo na duševno zdravje otrok, njihovo šolsko uspešnost in občutek varnosti v skupnosti.
Kriminalne dejavnosti in sistemske pomanjkljivosti
Po poročanju Domovina.je in E-Maribor.si so posamezne romske skupine povezane z ilegalno trgovino z drogami, orožjem in tihotapljenjem migrantov.
Statistični podatki Policije RS potrjujejo, da jugovzhodna Slovenija beleži najvišjo stopnjo kaznivih dejanj, a se ukrepi pogosto ustavijo pri političnih in pravnih omejitvah.
Anonimni policijski vir, citiran na E-Maribor.si, je zapisal:
“Nekateri policisti ne ukrepajo, ker se bojijo očitkov o diskriminaciji. Sistem preprosto ne deluje.”
Družbeni učinek: pritisk javnosti in “Šutarjev zakon”
Profil @vsismolahkoaco je v manj kot tednu dni postal simbol družbenega pritiska, ki je prisilil vlado k prvim odzivom.
Po poročanju Nadlani.si in E-Maribor.si je vlada napovedala povečanje policijskih patrulj in uvedbo mešanih policijsko-socialnih ekip, premier Robert Golob pa je potrdil pripravo t. i. “Šutarjevega zakona”, ki naj bi zaostril kazni za ponavljajoče storilce nasilnih kaznivih dejanj.
Toda uporabniki profila opozarjajo:
“Zakon ne pomaga, če institucije ne ukrepajo. Otroci se še vedno bojijo hoditi v šolo.”
Pot naprej: več nadzora, manj molka
Čeprav profil prikazuje pretresljive zgodbe, strokovnjaki poudarjajo, da je potrebno uravnoteženo ukrepanje – zaščititi žrtve, zagotoviti red, a hkrati spoštovati človekove pravice in preprečiti stigmatizacijo celotne skupnosti.
Profil @vsismolahkoaco je pokazal, da se tisoči mladih in staršev ne počutijo več varnih – in da je potreben konkreten odziv države.
V nasprotnem primeru bo ostal občutek, da pravica velja le za nekatere.