Po vsej državi odmeva posnetek iz državnega zbora, v katerem poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga javno zagovarja pravico otrok albanskega rodu, da v slovenskih šolah govorijo v svojem maternem jeziku.
Gre za del razprave na nujni seji Odbora za notranje zadeve in Odbora za izobraževanje, kjer so poslanci razpravljali o primeru z Osnovne šole Žalec. Tam so starši prejeli vabila na roditeljski sestanek v dveh jezikih – slovenskem in albanskem.
Sluga je ob tem dejala:
»Vabilo v slovenščini in albanščini ni bila napaka, temveč primer dobre prakse.«
Dodala je tudi izjavo, ki je sprožila največ odzivov:
»Pričakovala sem, da bo recitacija otrok v slovenščini. Pa ni bila. In prav je, da ni bila.«
Ostre reakcije: med pohvalami in ogorčenjem
Izjava poslanke je razdelila javnost. Del državljanov vidi v njenih besedah sporočilo o spoštovanju jezikovne raznolikosti, drugi pa opozarjajo na pomen slovenščine kot državnega jezika.
Pod objavo posnetka, ki je postal eden najbolj deljenih videov tedna, se je zvrstilo več tisoč komentarjev:
»Slovenski jezik je temelj naše države. Brez njega nas ni,« je zapisal eden od komentatorjev.
»Otroke je treba učiti spoštovanja, ne prepovedi. Materni jezik je del identitete,« je menila druga uporabnica.
»Če živimo v Sloveniji, je logično, da govorimo slovensko – vse drugo vodi v zmedo,« piše bralec iz Celja.
»Politiki si delajo reklamo, nam pa delajo prepire. Otroci se razumejo bolje kot odrasli,« pa je zapisal eden od bolj spravljivih odzivov.
Ministrstvo: odziv staršev po dvojezičnem vabilu boljši
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da je bila prva vabila na roditeljski sestanek poslana le v slovenščini, vendar je bil odziv staršev albanskega rodu zelo skromen.
Ko so šoli pomagali pripraviti dvojezična vabila, se je sestanka udeležilo bistveno več staršev.
Na Osnovni šoli Žalec je po podatkih ministrstva približno 13,5 % učencev iz albanskih družin, zato menijo, da je bil korak upravičen in namenjen boljši komunikaciji med šolo in starši.
Politična razprava: kultura vključevanja ali nevaren precedens?
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v razpravi poudaril, da se mora v slovenskih šolah govoriti izključno slovensko, saj je to temelj državne identitete.
Sluga pa je opozorila, da dvojezičnost ne ogroža slovenskega jezika, temveč ga dopolnjuje z razumevanjem različnih kultur.
Hkrati je kritizirala NSi, češ da s tem primerom »testira teren« in išče politične točke pred volitvami.
Odpira se širša razprava o jeziku v šolah
Izjava Janje Sluga zdaj odpira več vprašanj:
-
Kako zagotoviti spoštovanje slovenskega jezika, hkrati pa vključevanje otrok tujega rodu?
-
Ali dvojezična komunikacija v šolah res pomaga pri vključevanju staršev in učencev?
-
In kje je meja med spoštovanjem kulturne raznolikosti ter varovanjem nacionalne identitete?
V javnosti je jasno: tema jezika v šolah je postala družbeni lakmus papir – med tistimi, ki vidijo v raznolikosti bogastvo, in tistimi, ki se bojijo, da bo ogrozila slovenski značaj.
