Redkokdaj zapis učiteljice v nekaj dneh združi toliko staršev, učiteljev in celo strokovnjakov, kot ga je zapisala Mateja Peršolja.
Njene besede “Papir vse prenese, človek pa ne” so postale odmev generacije staršev, ki vsak dan opazujemo otroke, ujete v sistem, ki hiti — a ne vidi.
Starši čutimo, učitelji vedo, otroci pa plačujejo ceno.
Ko Mateja zapiše, da “učitelji delajo v izrednih razmerah”, zadene bistvo: izobraževanje se je spremenilo v tekmo s časom, medtem ko učenci izgubljajo stik, smisel in voljo.
In kar je še bolj boleče – tudi učitelji izgorevajo.
V komentarjih pod njenim zapisom so se oglasili starši, učitelji in celo psihiatrinja, ki dela z mladostniki. Vsi povedo isto: to, kar se danes dogaja v šoli, ni več smiselno učenje.
🧠 Kdo je Mateja Peršolja?
Mateja Peršolja je ena najbolj spoštovanih sodobnih slovenskih učiteljic in predavateljic, ki se je iz učilnice dvignila v glas, ki ga danes poslušajo učitelji, ravnatelji in starši po vsej Sloveniji.
Po izobrazbi je profesorica matematike in fizike, več let pa je poučevala na osnovnih in srednjih šolah. Iz prve roke pozna, kako izgleda delo učitelja, ki skuša med učnimi načrti, birokracijo in pritiski ohraniti srce in stik z otroki.
Danes deluje kot svetovalka, predavateljica in trenerka učiteljev v okviru BeGrejt Inštituta, kjer šole in učitelje uči, kako ponovno postaviti otroka in človeka pred papir in pravilnike.
Bila je tudi med superfinalistkami za Global Teacher Prize, eno najprestižnejših svetovnih priznanj za učitelje, kar njeno mnenje dela še toliko bolj relevantno.
Njeno delo temelji na teoriji izbire (William Glasser), samoregulaciji učenja in gradnji zaupanja med učitelji, učenci in starši.
S svojimi zapisi ne išče pozornosti – išče rešitev. In točno zato je njen zapis “Papir vse prenese, človek pa ne” postal eden najbolj deljenih zapisov o šolstvu v zadnjem času.
