Golobov obrat: od obveznosti k odpovedi
Predsednik vlade Robert Golob je znova razburkal javnost s svojo izjavo o obvezni božičnici. Sprva predstavljena kot darilo vsem zaposlenim, se zdaj ideja maje: premier pravi, da bi se božičnici lahko odpovedali, če podjetje ne posluje najbolje.
Ta obrat je pomiril delodajalce, saj vidijo več manevrskega prostora pri pogajanjih. A sindikati so ogorčeni – menijo, da se obljuba delavcem spreminja v prazno črko na papirju.
Sindikati: Božičnica mora biti pravica
»Ne vidim razloga, zakaj bi se zaposleni odpovedali. Ravno obratno – božičnica bi morala postati pravica, ki se ji ni moč odreči,« poudarja predsednik ZSSS Andrej Zorko.
Tudi David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva opozarja, da bi bila vrata pritiskom na delavce na stežaj odprta:
-
dobičke je mogoče skrivati,
-
delavci bi bili lahko izpostavljeni grožnjam,
-
številni bi se pod pritiski odpovedali božičnici.
Sindikalisti so enotni: o višini in načinu izplačila se lahko pogajajo, o obveznosti pa ne.
Delodajalci zadovoljni: več prostora za kompromis
Na drugi strani pa se delodajalci Golobove izjave veselijo. Mitja Gorenšček z GZS poudarja:
»Trideset odstotkov podjetij v Sloveniji je v težavah. Vlada je s tem pokazala, da je pripravljena na kompromis, in da smo še daleč od končne oblike zakona o božičnici.«
Tudi obrtniki opozarjajo na praktične težave. Blaž Cvar iz OZS se sprašuje: »Kako bi sploh izvedli glasovanje o tem, ali se zaposleni strinjajo, da božičnice ne dobijo? To si v praksi težko predstavljamo.«
Politični učinek: prazna obljuba?
Raziskava Mediane kaže, da več kot tri četrtine vprašanih uvajanje božičnice vidi kot predvolilno potezo. Če bo obveznost postala le možnost, obljuba izgublja pomen.
Sindikati opozarjajo: »Če božičnica ni zagotovljena, premierjeva obljuba ne more biti izpolnjena.«
Kdo se bo odpovedal?
Odprto pa ostaja tudi vprašanje, ali bi se premier in ministri odpovedali svoji božičnici. Iz Golobovega kabineta pravijo le, da gre za kolektivno in ne osebno odločitev.
Za zdaj pa je jasno eno: z obratom je Golob umiril delodajalce, a razjezil sindikate in oslabil lastno kredibilnost pri delavcih.