Reforma proti zlorabam socialnega sistema
Švedska vlada je predstavila obsežno reformo socialnih transferjev, s katero želi ustaviti dolgoletno prakso, da priseljenci živijo izključno od socialne pomoči, ne da bi delali.
Ministrica za socialno varnost Anna Tenje je ob tem poudarila: »Pošiljamo jasno sporočilo – več se ne bo mogoče preseliti na Švedsko in tu živeti od socialne podpore.«
Reforma cilja predvsem na velike priseljenske družine, ki iz leta v leto živijo od pomoči, čeprav bi se lahko zaposlile.

Kaj prinaša reforma?
Reforma, ki jo je vlada desnega centra predstavila ta teden, obsega tri ključne ukrepe:
-
Omejitev višine socialnih pomoči, še posebej pri večjih družinah (znižanje začne veljati pri četrtem otroku).
-
Premija za zaposlitev – tisti, ki se bodo zaposlili, bodo prejemali dodatno nagrado, kar naj bi povečalo motivacijo za delo.
-
Obvezne aktivnosti za prejemnike pomoči – vključitev v prakse ali družbeno koristna dela bo od 2026 pogoj za prejemanje podpore.
Za primer: družina s petimi otroki trenutno prejme okoli 4.500 evrov mesečno socialne podpore, po novem pa bo znesek omejen na 3.700 evrov. To pomeni približno 800 evrov manj vsak mesec.
»Švedska ni več švedski bife«
Kot je poudarila vodja poslanske skupine Švedskih demokratov Linda Lindberg, se s tem končuje era nekontroliranih podpor migrantom: »Švedska ni več švedski bife za ljudi iz celega sveta.«
Poleg tega bo moral vsak, ki se bo v Švedsko priselil po 1. januarju 2027, za pravico do socialne pomoči najprej dokazati vsaj pet let bivanja v državi ali 12 mesecev dela s plačo nad 2.000 evrov v dveh letih.
Korak k pravičnejši družbi
Po ocenah vlade bo reforma vplivala na približno 145.000 gospodinjstev. Denarno državi ne bo prinesla ogromnih prihrankov, a njen pomen je jasen: delo naj bo vrednota, socialna pomoč pa varnostna mreža, ne življenjski slog.
Gre za odločitev, ki jo mnogi vidijo kot zmago zdrave pameti in povrnitev reda v državo, ki je zaradi dolgoletnih popuščanj postala simbol neuspešne integracije.
