V Mariboru se vrstijo prijave zaradi igranja instrumentov v stanovanjskih blokih. Tokrat je tarča postala družina Valič Babič. Devetletna Olivija je v nedeljo ob 9. uri dopoldne vadila klavir – skladbico Sinička se je usedla na vejico – ko je prišla policija.
»Igrala je 15 minut, ne glasno in ne predolgo. A zaradi prijave so nas obiskali policisti. Hči se je ustrašila in rekla: Jaz sem kriva. Narobe je, da vadim klavir,« pripoveduje mama Katja.
Otroku, ki se trudi, se tako pošilja sporočilo, da je glasba nekaj napačnega, motečega – celo kaznivega.
Ni prvi primer
Že poleti je bila zaradi igranja klavirja 80-letna Mariborčanka oglobljena, podobne izkušnje je doživela tudi znana glasbena družina Tomac Krečič, ki se je zaradi ponavljajočih se prijav celo preselila.
Po sedanji zakonodaji policija lahko ukrepa kadarkoli v dnevu, če nekdo trdi, da ga moti hrup – četudi gre za normalno glasbo ali otroško vajo. Ni decibelne meje, odločilna je subjektivna presoja.
Absurdi zakonodaje
Takšna pravila odpirajo resna vprašanja: kako daleč bomo šli? Če je igranje klavirja ob 9. uri dopoldne prekršek, kaj potem s kosilom, sesalcem, gradbiščem ali celo cerkvenimi zvonovi?
Združenje občin je že opozorilo, da so številne prijave rezultat osebnih sporov in ne resnega hrupa. Prav zato predlagajo spremembo zakona – da bi bil prekršek ugotovljen le, če hrup moti več ljudi, ne pa posameznika, ki ga zmoti že ptičje petje.
Kultura kot grešni kozel
Glasbeniki opozarjajo, da brez vaje napredka ni. Otroci potrebujejo disciplino in prostor za rast. Če bo veljalo pravilo »če koga moti, je prepovedano«, potem bodo umolknili klavirji, utišali zvonovi in izginila glasba iz naših domov.
Družina napoveduje, da bo predlagala jasna pravila o urah vadbe v bloku, a poudarja: »Zakaj bi morala kultura kloniti? Glasba ni hrup – glasba je življenje.«