Strokovnjaki svarijo: »Konoplja ogroža mlade, povečuje tveganje v prometu, na delovnih mestih in vodi v duševne bolezni.«
Stroka proti zakonu o konoplji
Slovenska zdravstvena stroka je odločno proti predlogu zakona o konoplji za osebno rabo, ki je v parlamentarnih postopkih. Prepričani so, da bi legalizacija prinesla več škode kot koristi: več bolezni, več nesreč, več zasvojenosti in dodatno breme za javno zdravje in gospodarstvo.
Strokovnjaki zato predlagajo, naj se predlog umakne, ali pa se ga – če politika kljub temu vztraja – temeljito spremeni člen za členom.
Več bolezni, zastrupitev in duševnih motenj
Mateja Jandl z NIJZ opozarja, da so v državah, kjer so konopljo že legalizirali, zabeležili porast akutnih zastrupitev, zasvojenosti, psihotičnih motenj ter pljučnih in srčnih obolenj.
Psihiatrinja Marija Anderluh izpostavlja posebno nevarnost za mladostnike: uporaba v času razvoja možganov vodi v anksioznost, duševne motnje, povečano samomorilnost, pri dolgotrajni uporabi pa celo v psihoze in shizofrenijo.
Tudi Andreja Pirtovšek Šavs iz Psihiatrične klinike Ljubljana opozarja, da bi dovoljena uporaba v psihiatričnih ustanovah dala bolnikom napačno sporočilo, da je marihuana »zdravilo«, čeprav jim dejansko škoduje.
Nevarnost v prometu in na delovnih mestih
Metoda Dodič Fikfak z UKC Ljubljana opozarja, da bi zakon celo onemogočil testiranje na THC pri delavcih. Posledica: več napak, več poškodb in več smrtonosnih prometnih nesreč.
Po podatkih stroke je tveganje za prometno nesrečo pri vožnji pod vplivom THC dva- do trikrat večje kot pri drugih voznikih. Za razliko od alkohola pri konoplji ni mogoče določiti varne meje, saj so učinki zelo različni od posameznika do posameznika.
Mladi – najranljivejši in najbolj izpostavljeni
Lea Furlan z NIJZ opozarja, da mladostniki ne verjamejo, da jim marihuana škoduje, in da legalizacija ta lažen občutek varnosti le še krepi.
Po raziskavi ESPAD 2024 so slovenski dijaki med tistimi v Evropi, ki konopljo dojemajo kot najbolj lahko dostopno. Tisti, ki menijo, da je enostavno dosegljiva, imajo kar 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo redno uporabljali.
Politika: »Prohibicija ne deluje«
Na očitke stroke je poslanka Svobode Sara Žibrat odgovorila, da bodo s postopkom nadaljevali, saj so ljudje na referendumu izrazili podporo, poleg tega pa konopljo že zdaj uporablja skoraj četrtina prebivalcev.
»Namen zakona je obstoječe uporabnike umakniti s črnega trga in jim omogočiti omejeno samooskrbo,« pravi Žibratova. Ob tem napoveduje dodatne razprave z nevladniki in stroko, a opozarja, da prohibicija ni prinesla rezultatov.
Dve resnici – dve prihodnosti
Na eni strani stroka opozarja na resno grožnjo zdravju in varnosti, na drugi strani politika zagovarja voljo dela volivcev in iskanje nadzora nad obstoječo uporabo.
Ne glede na razprave pa je jasno: mladi so najranljivejši in posledice bodo nosile njihove generacije.