V kraju Durdžići pri Cazinu so ta teden pokopali štiriletnega Samirja D., ki je prejšnji teden v Ljubljani tragično izgubil življenje zaradi zadušitve s hrano. A dogodek, ki bi moral biti intimen in spoštljiv slovo od otroka, je zaznamoval boleč prizor: dečkova mama Sumeja se od svojega sina ni smela posloviti.
Tragedija, ki se je začela v Šiški
Spomnimo: tragedija se je zgodila v stanovanju v ljubljanski Šiški, ko se je Samir začel dušiti s koščkom hrane. Reševalci in policisti so takoj posredovali, deček pa je bil odpeljan v bolnišnico, kjer je dan pozneje – kljub zdravniški pomoči – umrl. Policija je že takrat poudarila, da zadušitev ni bila posledica kaznivega dejanja, a okoliščine še preiskujejo.
Samir je bil rojen v Bosni in Hercegovini, a je po ločitvi staršev živel v Sloveniji z očetom in njegovo novo ženo. Po navedbah bosanskega portala GPMaljevac.com se je pogreb zgodil v torek, a njegova mama – ki je bila visoko noseča in pred porodom – na pogrebu ni smela pristopiti niti blizu sina.
Sedela je ob cesti, gledala s strani
Na pogrebu, ki je potekal v organizaciji očetove družine, naj bi po navedbah več prič mama sedela ob cesti, v neposredni bližini pokopališča, a ji ni bilo dovoljeno, da se približa tabutu (krsti). Grob se je nahaja na zemlji bivšega moža, ki naj bi – zaradi zaostrenih odnosov – materi preprečil dostop.
Ženske, prisotne na dženazi (islamski pogreb), so bile po poročanju medijev vidno pretresene in so prosile, naj ji vsaj omogočijo pogled od blizu. A prošnje niso bile uslišane.
Zaradi napetosti prisotna tudi policija
Zaradi preteklih groženj in domnevnih konfliktov med bivšima partnerjema je bila na kraju prisotna tudi policija, ki je skrbela za varnost in spremljala gibanje žalujoče matere. Po navedbah GPMaljevac.com naj bi bila policija poklicana na zahtevo Sumejine družine, saj naj bi oče otroka že prej izrekel grožnje.
Policija je zaenkrat zadržana pri podrobnostih, a poudarjajo, da še vedno zbirajo informacije in obveščajo pristojno tožilstvo.
Bolečina brez slovesa
Dogodek je pretresel javnost tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini. Mnogi se sprašujejo, ali bi bilo mogoče ravnati drugače – s spoštovanjem do matere, ki je izgubila otroka, ne glede na morebitne pravne ali osebne spore.
V izgubi bi moral prevladati človeški vidik. Pogreb naj bi bil trenutek enotnosti, ne razdora. Toda za Sumejo je ostal spomin na pogreb, ki se ga ni mogla zares udeležiti – in otrok, s katerim se ni smela posloviti.