Zavesa se je spustila nad iskanje naslednika svetega Petra. Po dnevu pričakovanj in molitev je iz dimnika Sikstinske kapele vendarle zaplapolal bel dim – znamenje, da je bil izbran novi poglavar Katoliške cerkve. Na Trgu svetega Petra so zbrani verniki doživeli čustveni vrhunec, ko se je potrdilo, da ima Cerkev svojega 267. papeža. Uradna razglasitev še sledi, zato javnost še ne ve, katero ime bo stopilo na balkon bazilike svetega Petra.
Za izbor novega papeža je bilo zadolženih 133 kardinalov volivcev, mlajših od 80 let – največ v zgodovini konklava. Prihajajo iz 71 različnih držav, večino pa je imenoval pokojni papež Frančišek. Prvič v zgodovini kardinali iz Evrope predstavljajo manj kot polovico elektorjev. Novi papež je moral zbrati dvotretjinsko večino vseh glasov.
Ob izvolitvi se izbrani kardinal najprej sooči s tajnikom kardinalskega zbora in papeškim ceremonierjem. Če sprejme izvolitev, razglasi ime, ki si ga bo nadel kot papež. S tem dejanjem tudi uradno postane vrhovni pastir katoliške Cerkve, konklave pa se konča.
Zatem sledi simboličen korak – odhod v t. i. “sobo solz”, kamor novega papeža pospremijo, da se obleče v papeška oblačila. Ime sobice izhaja iz čustvenih odzivov mnogih novookronanih papežev, ki jih je breme odgovornosti spravilo v solze. V sobi prejme haljo, bel čepič (zucchetto) in moceto – rdeče ogrinjalo, ki pa ga nekateri papeži, kot Frančišek, raje zamenjajo za skromnejše oblačilo.
Na koncu se novi papež prvič pokaže svetu z balkona bazilike. Kardinal protodiakon – v tem primeru Dominique Mamberti – množici razglasi: „Annuntio vobis gaudium magnum… Habemus papam!” (Oznanjam vam veliko veselje… Imamo papeža!)
Sledi trenutek, ki ga verniki po vsem svetu pričakujejo z ganjenostjo – prva papeževa beseda in apostolski blagoslov.