V 94. letu starosti se je poslovila Neža Maurer – izjemna ženska, ki je svoje življenje posvetila besedi, ljubezni do jezika in umetnosti izraza. Bila je slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, publicistka, pedagoginja, urednica in tudi častna občanka Občine Škofja Loka, kjer je tri desetletja tudi živela.
Rodila se je 22. decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli, njeno literarno in osebno ustvarjanje pa je pustilo neizbrisen pečat v slovenski kulturi.
Največji del njenega opusa predstavlja poezija, vendar jo najdemo tudi v svetu proze, publicistike in otroške dramatike. Prejela je številne nagrade, med njimi Zlatnik poezije za življenjsko delo (2010), nagrado Prešernovega sklada ter Groharjevo nagrado.
Njeno pisanje je bilo iskreno, čuteče, polno hrepenenja in resnice. Bila je ena tistih ustvarjalk, ki so bile preprosto rojene za pisanje. V njenih verzih je žarila ljubezen do življenja – grenka, dišeča in nepopolna.
Naj nas ob njenem slovesu objame njen pesniški glas, ko spregovori skozi svojo pesem “Sreča”:
Neža Maurer: Sreča
Si lahko srečen,
če si drugačen od drugih?
Če si jetnik in meri tvoje nebo
le pol kvadratnega metra?
Če je pot od zdaj do smrti
dolga le pol leta?
Spoznati vse svoje podobe –
je strašno.
Sprijazniti se z njimi –
nemogoče.
Nekdo te bo imel vedno rad –
drugi nikoli.
To ne gre
ne po tvojih zaslugah
ne po tvojih željah…
Počivaj v miru, Neža Maurer.