Litva je začela postavljati protitankovske ovire, znane kot “zmajevi zobje”, na mostovih, ki povezujejo državo z Rusijo. Litvansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so okrog drugega utrjenega mostu čez reko Neman namestili tudi strelske položaje, s katerimi želijo preprečiti morebitni ruski napad.
🇱🇹Lithuania has fortified another bridge over the Nemunas River on the route from the Kaliningrad. Fortifications are progressing as planned, with some bridges set to be demolished. Fortifications will be supported by firepower, in case it’s needed, to stop and destroy the enemy. pic.twitter.com/aixkjOJpUs
— Lithuanian MOD 🇱🇹 (@Lithuanian_MoD) October 9, 2024
“Utrdbe bodo po potrebi podprte z ognjeno močjo, da bi ustavili in uničili sovražnika,” piše v izjavi. Reka Neman, dolga 930 kilometrov, tvori del meje med Litvo in rusko eksklavo Kaliningradom ter teče od Belorusije prek Litve do Severnega morja.
“Zmajevi zobje” so zasnovani za upočasnitev tankov in izpostavitev vozil sovražnikovim napadom. Prvič so jih uporabili v drugi svetovni vojni, izdelani pa so iz armiranega betona.
Fotografije mosta čez reko Neman prikazujejo desetine trikotnih betonskih blokov, ki zapirajo pot. Poleg tega so poročila razkrila tudi postavitev min, strojnic, bodeče žice in kovinskih preprek, kar je del preventivnih ukrepov za okrepitev obrambe.
Odkar je Rusija napadla Ukrajino leta 2022, je meja med Kaliningradom, Poljsko in Litvo postala ena izmed najbolje utrjenih v Evropi. Septembra je Litva postavila zmajeve zobe tudi na most kraljice Louise, ki povezuje Sovetsk v Kaliningradski regiji z litvanskim krajem Panemunė.
Litvanski obrambni minister Laurynas Kasčiūnas je ta teden izjavil, da je postavljanje “zmajevih zob” del širših obrambnih ukrepov, s katerimi utrjujejo vse litvanske mostove. “Nekateri mostovi bodo utrjeni, drugi pripravljeni na rušenje,” je pojasnil.
Poleg Litve so tudi druge članice EU in Nata, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, vložile ogromna sredstva v krepitev svojih meja. Največji projekt je poljski program “Vzhodni ščit”, ki bo stal okoli 1,8 milijarde funtov, delno financiran s strani EU.