Migrant, ki je obdolžen posilstva 17-letnice in tihotapljenja ljudi, Slovensko tožilstvo pustilo na prostost

Po mnenju tožilke Alenke Jesenko priporni razlogi niso obstajali, zato pripora zanj sploh ni predlagala. To se je zgodilo, čeprav je bil Alnajjar obtožen, da je po storitvi kaznivega dejanja poskušal navezati stik z žrtvijo.

Ponovna viktimizacija žrtev

Organizacije, kot je Društvo Ključ, ki se bori proti trgovanju z ljudmi, opozarjajo na resne posledice takšnih odločitev. “Kadarkoli se zgodi, da so povzročitelji tega kaznivega dejanja spuščeni na prostost ali jim niti ni odrejen pripor, se zgodi ponovna viktimizacija, tokrat s strani sistema,” opozarjajo. V društvu so še dodali: “V osebi se poglobijo občutki sramu, strahu, ničvrednosti in drugi občutki, ki so posledica travme in imajo dolgotrajne posledice.”

Združenje za Moč, ki pomaga žrtvam spolnega nasilja, prav tako izraža zaskrbljenost: “Nedopustno je, da postopek traja tako dolgo in da žrtev ostaja ogrožena. To sporoča drugim žrtvam, da jih sistem ne bo zaščitil.” Zapisali so tudi, da takšne odločitve omogočajo storilcem, da nadaljujejo s kaznivimi dejanji, saj očitno zanje ni resnih posledic.

Povezave z vrhom Gibanja Svoboda

Poleg pravnih vprašanj se odpira tudi vprašanje političnih povezav Alnajjara. Na dan parlamentarnih volitev leta 2022 je bil ujet na fotografijah ob vodilnih članih stranke Gibanje Svoboda, vključno s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in takratno podpredsednico stranke Marto Kos. Bil je viden tudi ob Faili Pašić, dolgoletni humanitarni aktivistki in takratni partnerici Alnajjara, ki je danes zaposlena v stranki.

V Gibanju Svoboda so sicer zanikali, da bi bil Alnajjar kakorkoli povezan s stranko ali vabljen na njihove dogodke, čeprav je bil viden na povolilni zabavi.

Žrtev ostaja brez pravice

Ob vsem tem se postavlja ključno vprašanje: kako se počuti mladoletna žrtev, ki je zdaj soočena z dejstvom, da je njen napadalec na prostosti in celo viden v družbi političnih elit? Prijateljica žrtve je dejala: “Kaj mislite, kako se počuti ta punca, potem ko ga vidi tik ob vodilnih iz Gibanja Svoboda?”

Primer Mustafe Alnajjara poudarja vrzeli v slovenskem pravosodju in hkrati odpira vprašanja o vplivu političnih povezav na kazenske postopke. Odločitev, da ga pustijo na prostost, kljub resnim obtožbam, meče senco na pravičnost in varnost žrtev kaznivih dejanj v Sloveniji.