Kam lahko pripelje skrajna revščina in do kje sega človekova vzdržljivost? Večina ljudi na srečo tega ne bo nikoli doživela. A nekateri so prisiljeni soočiti se s stvarnostjo, ki je strašljiva in neizprosna. Maung, 26-letni moški iz Mjanmara, je v skrajnem obupu objavil oglas, v katerem je ponudil svojo ledvico na prodaj. Njegova žena in hčerka nista jedli že tri dni, obup pa ga je privedel do odločitve, ki bi jo večina ljudi sprejela le v najhujši stiski.
Decembra 2022, po tem, ko je bil zaradi suma sodelovanja z opozicijskimi silami pridržan in mučen s strani vojaške hunte, je Maung izgubil svojo službo taksista. Njegova žena je bila prisiljena vzeti posojila, da bi preživljala družino. Ko se je vrnil domov, so jih dolgi in brezizhodna situacija pahnili na rob preživetja. Maung je nato na Facebooku objavil oglas, v katerem je ponudil svojo ledvico v prodajo.
Poleti 2023 je Maung odpotoval v Indijo, kjer je bogat poslovnež kupil njegovo ledvico za približno 3.000 evrov, kar je več kot letni dohodek povprečnega mestnega gospodinjstva v Mjanmaru. “Bilo je tako slabo, da sem razmišljal o zločinih za denar, a sem se na koncu odločil, da prodam svojo ledvico,” je priznal Maung.
Žal Maung ni osamljen primer. V Mjanmaru je veliko ljudi, ki so prav tako prisiljeni v prodajo svojih organov, da bi preživeli. Preiskava CNN, ki je trajala eno leto, je razkrila, da mnogi obupani ljudje prodajajo svoje organe premožnim kupcem preko Facebooka, s pomočjo agentov pa potujejo v Indijo na nezakonite presaditve.
Revščina, ki je prizadela skoraj polovico od 54 milijonov prebivalcev Mjanmara po vojaškem udaru leta 2021, je privedla do množične prodaje organov. Medtem ko so prodajalci v obupu, so kupci pogosto premožni, a prav tako ujeti v brezizhodne zdravstvene razmere, zaradi katerih so pripravljeni sodelovati na tem nelegalnem trgu.
Med prodajalci je tudi 26-letna ženska, ki je februarja 2023 na Facebooku objavila oglas. “Prodati del telesa je izjemno težko, nihče tega ne želi storiti. To počnem, ker nimam druge izbire,” je povedala.
Ker je trgovina z organi nezakonita, kupci in prodajalci pogosto sodelujejo z agenti, ki ponarejajo dokumente in organizirajo presaditve. Indijska zakonodaja dovoljuje darovanje organov le med sorodniki, zato agenti pogosto prirejajo dokumentacijo, kot so družinska drevesa in gospodinjske evidence.
Takšne odločitve imajo pogosto hude posledice. Maung, ki zdaj živi z eno ledvico, verjame, da bo tako lahko preživel še 15 do 20 let. Kljub tveganjem in morebitnim posledicam svoje odločitve ne obžaluje, saj meni, da je s tem zagotovil boljšo prihodnost za svojo družino.
Facebook se je na vprašanja o tej praksi odzval z izjavo, da so eno izmed skupin odstranili, in poudaril, da njihova pravila prepovedujejo vsebino, ki omogoča trgovanje z deli človeškega telesa. Toda resničnost ostaja neizprosna – skrajna revščina prisili mnoge v odločitve, ki bi jih v drugačnih okoliščinah nikoli ne sprejeli.