Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki razglasila javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti. Infektologinja Mateja Logar z UKC Ljubljana je pojasnila, da so slovenski zdravstveni sistemi pripravljeni na morebitni izbruh bolezni. Slovenija sicer zaenkrat še nima potrjenega primera okužbe, vendar je bilo v preteklosti že vzpostavljeno cepljenje in protokoli za obravnavo morebitnih bolnikov.
Logarjeva je poudarila, da pri večini bolnikov bolezen poteka sorazmerno blago, brez potrebe po hospitalizaciji. Takšni bolniki bi bili pregledani na enem izmed infekcijskih oddelkov v Ljubljani ali Mariboru, kjer bi poskrbeli za varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do prenosa okužbe.
Razlike med podtipi virusa
Obstajata dva podtipa virusa opičjih koz: centralnoafriški, ki povzroča težji potek bolezni z višjo smrtnostjo, in zahodnoafriški, ki je manj nevaren. Logarjeva je pojasnila, da je smrtnost pri centralnoafriškem podtipu v Afriki približno 10-odstotna, medtem ko je pri zahodnoafriškem podtipu nižja, okoli enega odstotka. Vendar pa se te stopnje smrtnosti ne morejo neposredno prenesti na zahodni svet, kjer je zdravstvena oskrba boljša in je populacija na splošno bolj zdrava.
Pomembnost cepljenja in zaščite
Cepivo proti opičjim kozam, ki je prvotno razvito za črne koze, je še vedno učinkovito tudi proti mpoxu. Tako cepljeni proti črnim kozam uživajo določeno zaščito, kar zmanjša možnost težjega poteka bolezni. V Sloveniji so cepili predvsem rizične skupine, vključno z zdravstvenimi delavci in laboratorijskimi delavci, ki so v stiku s kužninami.
Prenos in zapleti bolezni
Opičje koze se prenašajo z neposrednim stikom s kožnimi lezijami, kužnimi krastami ali izločki iz dihal. V Afriki so zapleti pogosto povezani z bakterijskimi okužbami, pljučnico in v redkih primerih z meningitisom ali encefalitisom. Logarjeva je opozorila, da so rizične skupine predvsem imunsko oslabeli bolniki, otroci, nosečnice in starejši. Čeprav je bolezen v večini primerov blaga, lahko pri teh skupinah poteka težje.
Opičje koze so prvič odkrili pri ljudeh leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Med julijem 2022 in majem 2023 je bolezen povzročila izredne razmere, saj se je po svetu razširilo približno 90.000 primerov, od tega jih je 140 končalo s smrtnim izidom.
Logarjeva je še enkrat poudarila, da ni razloga za paniko, saj so priprave na morebitni izbruh bolezni v Sloveniji že vzpostavljene.