Italijanski nadškof Carlo Maria Viganò, oster ultrakonservativni kritik papeža Frančiška, je bil spoznan za krivega razkola in je bil izobčen, je sporočil vatikanski dikasterij za doktrino vere. Viganò, papeški odposlanec v Washingtonu od leta 2011 do 2016, se je leta 2018 umaknil iz javnosti, potem ko so konservativni mediji objavili njegovo 11-stransko izjavo, v kateri je papeža obtožil, da je vedel, da je ameriški kardinal Theodore McCarrick, nekdanji washingtonski nadškof, leta spolno zlorabljal semeniščnike in duhovnike, ter da ni storil ničesar. Vatikan je zavrnil obtožbe o prikrivanju.
Viganò je papeža pozval k odstopu in ga označil za “lažnega preroka” in “satanovega služabnika”. Prejšnji mesec je Vatikan Viganòja pozval, naj se odzove na obtožbe o razkolu in zanikanju papeževe legitimnosti.
“Ne priznavam avtoritete sodišča” Dikasterij za doktrino vere je v petkovi izjavi dejal, da je Viganòjevo zavračanje priznanja in podreditve papežu Frančišku jasno razvidno iz njegovih javnih nastopov. “Po zaključku kazenskega postopka je bil častiti Carlo Maria Viganò spoznan za krivega kršitve zakona o razkolu,” piše v izjavi, ki dodaja, da je bil Viganò izobčen iz Cerkve.
Viganò je prejšnji teden dejal, da je zavrnil sodelovanje v disciplinskem postopku, ker ne sprejema legitimnosti institucije, ki stoji za tem. “Ne priznavam avtoritete sodišča, ki mi sodi, niti njegovega prefekta niti tistega, ki ga je imenoval,” je dejal in namigoval na vodjo dikasterija kardinala Victorja Manuela Fernandeza in papeža Frančiška.
Nasprotovanje Carla Maria Viganòja do Papeža Frančiška
Osebne in poklicne izkušnje
- Razočaranje nad cerkveno hierarhijo: Carlo Maria Viganò je zaradi svojih dolgoletnih izkušenj znotraj Vatikana postal razočaran nad načinom, kako cerkvena hierarhija obravnava spolne zlorabe in korupcijo, zlasti v primeru nekdanjega kardinala Theodora McCarricka.
Teološka in ideološka nesoglasja
- Kritika drugega vatikanskega koncila: Viganò je ostro kritiziral reforme, uvedene po drugem vatikanskem koncilu, vključno s spremembami v liturgiji, kolegialnosti, ekumenizmu in verski svobodi. Menil je, da te reforme oslabele katoliško tradicijo in povzročile moralni in doktrinalni razpad v cerkvi.
- Relativizem v veri: Viganò je prepričan, da medverski dialog in ekumenizem, ki ju zagovarja papež Frančišek, vodita k relativizmu, kar zmanjšuje edinstvenost in resnico katoliške vere.
Specifične politike in izjave papeža Frančiška
- Odprtost do LGBTQ+ skupnosti: Papež Frančišek je bil bolj odprt do LGBTQ+ posameznikov, kar je povzročilo precej kritik znotraj konservativnih krogov cerkve. Viganò meni, da takšen pristop spodkopava tradicionalni katoliški nauk o spolnosti in zakonu.
- Prizadevanja za reformo cerkve: Papež Frančišek si prizadeva za reformo cerkve, vključno z večjo transparentnostjo, odgovornostjo in vključenostjo, kar Viganò in drugi konservativci vidijo kot grožnjo za tradicionalno avtoriteto cerkve.