Uporabljajo spremenjene segmente svoje hrbtne plavuti za vabe, ki vsebujejo bioluminiscenčne bakterije.
Globokomorska riba, znana kot “pacifiška nogometna riba” (Himantolophus sagamius), je bila nedavno najdena mrtva ob obali Oregona. To je morda prvič v zgodovini, da so to redko vrsto odkrili na plaži v tej zvezni državi. Še vedno ni jasno, kaj je povzročilo smrt tega nenavadnega bitja oziroma kako se je znašlo na plaži. Nogometna riba, pripadnica reda rib (Lophiiformes), je specifična po tem, da z bleščečimi priveski na glavi zvabi plen. Ta vrsta lahko živi v globinah do 1000 metrov pod gladino oceana, njihov natančen habitat v Tihem oceanu pa še ni znan. Grozljivo ribo so mimoidoči našli na obali južno od plaže Cannon v začetku tega meseca, je 19. maja na Facebooku poročal Seaside Aquarium.
Nogometne ribe so izjemno redke. Odkar je bil leta 1975 med globokomorskim ribolovom na Havajih po naključju ulovljen prvi zabeleženi primerek, so po navedbah Prirodoslovnega muzeja okrožja Los Angeles na obali ali v naravi našli le okoli 30 osebkov. “Čeprav je bilo več primerkov zabeleženih na Novi Zelandiji, Japonskem, v Rusiji, na Havajih, v Ekvadorju, Čilu in Kaliforniji, je to prvi zabeležen primer na obali Oregona,” so zapisali predstavniki Seaside Aquariuma.
Bioluminiscenčni čudeži Nogometne ribe, kot večina ribičic, uporabljajo spremenjene segmente svoje hrbtne plavuti za vabe, ki vsebujejo bioluminiscenčne bakterije. Za razliko od drugih rib, ki imajo samo eno čebulico, imajo nogometne ribe segmentirane vabe z več lovkami na koncu glave. Prejšnje raziskave so pokazale, da so te vabe biofluorescentne, kar pomeni, da lahko absorbirajo in odbijajo svetlobo ter jo proizvajajo. Nogometne ribe uporabljajo svoje svetleče vabe, da zvabijo svoj plen dovolj blizu, da ga z eno hitro potezo potegnejo v svoja usta. Njihova usta so obrobljena z vrstami ostrih zob, ki preprečujejo, da bi plen pobegnil. Samice lahko zrastejo do 60 centimetrov v dolžino, medtem ko so samci precej manjši in dosežejo le 10 % te velikosti.
Ta izrazita razlika v velikosti med spoloma je znana kot spolni dimorfizem in je posledica evolucijskega pojava, znanega kot spolni parazitizem. Samci vse življenje iščejo samico gostiteljico, na katero se nato trajno navežejo in postanejo male tovarne semenčic, ki oplodijo njena jajčeca. “Še vedno ni znano, kako samci najdejo samice v popolni temi,” so povedali predstavniki Seaside Aquariuma, a verjetno je bil to ključni dejavnik pri razvoju ribičic, da so preživele v globokem morju.