Včasih pride nastop, ki ga ne pozabiš. Ne zaradi pompa, ampak zaradi občutka, da si pravkar videl nekaj res posebnega. In točno to je v Ostravi uspelo komaj 16-letni Živi Remic.
Na svojem prvem večjem članskem dvoranskem mitingu je na 800 metrov tekla neverjetnih 2:00,73 – čas, ki je po podatkih iz poročil hkrati:
-
tretji najboljši izid mitinga,
-
najboljši evropski čas v zgodovini med mlajšimi mladinkami v dvorani,
-
in obenem niz slovenskih rekordov v kategorijah U18, U20 in U23 (ter še več rekordnih mejnikov, omenjenih v poročilih).
Živa je v svoji skupini tudi zmagala, takoj za njo pa sta z osebnima rekordoma tekli še:
-
Francozinja Lena Kandissounon (2:00,84)
-
Avstralka Caroline Bredlinger (2:00,97)
Tek zrelosti – brez panike, brez “divjanja”
Posebej močno pri tej zgodbi ni le številka na semaforju. Ampak način. Živa je tekla mirno, zbrano in presenetljivo odraslo za svoja leta.
Trener Gregor Grad je po tekmi povedal (citati ostajajo originalni):
“Bravo Živa. Izjemno sem ponosen nate. Izjemna punca in izjemen rezultat. Presenečen nisem, saj tisto, kar kaže na treningih, potrjuje njen velik potencial. Z velikim užitkom jo je spremljati in opazovati njen napredek. Iz dneva v dan, iz meseca v mesec ter iz leta v leto. Posebej me je navdušilo, da je tako odtekla kljub dejstvu, da je bila celoten teden pred tekmo bolna in ni trenirala. Šele po izvidih krvnih preiskav smo se odločili, da ji damo zeleno luč za nastop v Ostravi, ki si ga je zelo želela,”
To, da je bila pred tekmo bolna in je vseeno uspela odteči tak rezultat, daje tej zgodbi še dodatno težo – predvsem pa občutek, da za tem talentom stoji vztrajnost in prava ekipa.
Norma je tu – a na SP vseeno ne bo šla
Z izidom 2:00,73 je izpolnila tudi normo za dvoransko svetovno prvenstvo v Torunu (marec), vendar tja po besedah trenerja ne bo potovala. Grad je bil jasen:
“Žal ima tako strogega trenerja, da ji nastopa na dvoranskem svetovnem prvenstvu ne bom dovolil,”
Razlaga je preprosta: letos zima ni glavni cilj, fokus ostaja dolgoročen razvoj in predvsem poletje.
Glavni cilji so poleti
Grad je pojasnil, da se zimo pri Živi tradicionalno ne postavlja v ospredje, in dodal:
“Za to zimsko sezono nimava posebnih načrtov. Tako kot že vsa leta do sedaj sva se tudi tokrat odločila, da zime ne postavljava v ospredje, temveč sva se tekme udeležila predvsem zato, da ima Živa rezultat v dvorani tudi v kategoriji U18, saj je to njeno zadnje leto v tej starostni skupini. Glavni cilj ostaja poletna sezona, na katero se tudi osredotočeno pripravljava. Poleti pa sta v načrtu EP do 18 in SP do 20 let,”
To je tista “tiha” moč velikih karier: ne hiteti, ne se izgubiti v trenutni slavi – ampak graditi korak za korakom.
Živa: hvaležnost in mirna glava
Živa je zgodovinski nastop pospremila tudi s kratkim, a zelo povednim zapisom:
“Poseben dan v Ostravi. Zmaga v prvi finalni skupini in izpolnjena norma za člansko dvoransko svetovno prvenstvo. Hvaležna za vse, ki mi stojite ob strani,”
Malo besed – a ogromno zrelosti.
»Dekle je eno zato, da bi tekla,« pravi njen trener. »Ima izjemno ‘mašino’, tako bi rekel po domače. Ima izjemno hitro mišično vlakno, izjemno aerobno in anaerobno sposobnost. Res ima neverjetne sposobnosti.«
In Živa na vprašanje o motivaciji odgovori preprosto – tako, kot pogosto govorijo največji:
»Ne vem. Jaz imam res nek cilj v glavi. Rada to delam.«
Pa tudi, ko je težko:
»Imam veliko takih trenutkov, ko je res težko in bi najraje vse pustil — ampak itak ne boš. Če se spomniš, zakaj to delaš, in to je najbolj pomembno.«
In morda najlepše sporočilo – skromno, človeško, navdihujoče:
»Še vedno ostajam skromna, predana temu, kar delam, in se ne počutim kaj več vredna kot ostali.«
Zakaj ta zgodba odmeva
Ker ni le o rekordih. Je o tem, da se lahko tudi pri 16 letih dela mirno, predano in z jasnim ciljem. In da uspeh ni naključje, ampak rezultat truda, potrpežljivosti in podpore ljudi okoli tebe.